Črnogorski predsednik Jakov Milatović se je s soprogo Mileno na povabilo avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna udeležil tradicionalnega novoletnega koncerta Dunajskih filharmonikov. Obisk na Dunaju je služil kot platforma za utrjevanje diplomatskih vezi med državama, pri čemer je Milatović izpostavil Avstrijo kot ključno podpornico Črne gore na njeni poti v Evropsko unijo. Predsednik je ob tej priložnosti podal ambiciozno napoved, da bo leto 2026 prelomno, saj naj bi država takrat zaključila vse ključne obveznosti za polnopravno članstvo v povezavi. Srečanje obeh predsedniških parov v prestižnem okolju dunajskega Musikvereina simbolizira tesno sodelovanje in prijateljstvo med Podgorico in Dunajem. Milatović se je avstrijskemu kolegu zahvalil za kontinuirano podporo in poudaril, da Črna gora ostaja trdno zavezana evropski agendi. Dogodek je bil priložnost za neformalne pogovore o prihodnosti regije Zahodnega Balkana v luči širitvenih procesov, kjer Črna gora trenutno velja za najnaprednejšo kandidatko.

Kabinet predsednika Jakova Milatovića je izrazil obžalovanje, da Predrag Krstonijević ni bil izvoljen za sodnika ustavnega sodišča, in obtožil stranki PES in BS, da že tretjič ovirata polno funkcionalnost ustavnega sodišča in s tem evropske integracije Črne gore. Podpredsednik vlade je čestital Nikoli Mugoši za izvolitev in pohvalil poslance za odgovornost in pripravljenost na dialog.

Po policijski akciji v Botunu so se napetosti še stopnjevale. Prebivalci Zete so protest nadaljevali pred letališčem v Podgorici, kjer so zahtevali pogovor s premierjem Spajićem. Ta je kljub temu skupaj s predsednikom Milatovićem odpotoval v Dunaj, ne da bi se srečal s protestniki. Knežević je pozval državljane, da se razidejo. Interventna policija je bila prisotna v velikem številu.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović je v novoletnem pogovoru za medije prvič uradno potrdil, da razmišlja o ustanovitvi lastne politične stranke. Milatović je poudaril, da država potrebuje »novo moč«, ki bi združila poštene in kredibilne posameznike, pripravljene na resnično delo namesto zgolj podajanja obljub in izgovorov. Čeprav predsednik še ni določil natančnega časovnega okvira ali imena bodočega političnega subjekta, se je z napovedjo jasno distanciral od trenutnih parlamentarnih strank, ki jim očita ponujanje navideznih rešitev namesto suštinskih družbenih sprememb. Napoved prihaja po obdobju zaostrenih odnosov med predsednikom in vlado premierja Milojka Spajića. Milatović, ki je bil pred izvolitvijo na predsedniški položaj podpredsednik gibanja Evropa zdaj, je s tem potrdil ugibanja o končni politični ločitvi od svojih nekdanjih sodelavcev. Po njegovih besedah črnogorska javnost zahteva politično alternativo, ki ne bi ponavljala napak prejšnjega režima, temveč bi se osredotočila na integriteto in učinkovitost državnih institucij v procesu približevanja Evropski uniji.

Poslanci v črnogorski skupščini so začeli razpravo o predlogu predsednika države Jakova Milatovića, ki je za novega sodnika ustavnega sodišča predlagal Predraga Krstonijevića, trenutnega sodnika Višjega sodišča v Podgorici. Milatović je svojo odločitev utemeljil na podlagi javnega poziva, objavljenega julija 2025, na katerega se je prijavilo sedem kandidatov. Po opravljenih razgovorih je predsednik ocenil, da je Krstonijević najbolj primeren kandidat za zapolnitev izpraznjenega mesta na ustavnem sodišču. Krstonijević, ki je svojo kariero gradil v pravosodju kot odvetnik in sodnik v Kotorju ter Podgorici, velja za izkušenega pravnika. Postopek imenovanja je sledil večmesečnim prizadevanjem za stabilizacijo ustavnopravnega reda v državi. Poleg Krstonijevića, ki ga je predlagal predsednik, je ustavni odbor ločeno predlagal tudi Nikolo Mugošo, nekdanjega predsednika državne volilne komisije. Med razpravo v parlamentu so se pojavili nekateri očitki, predvsem s strani poslanca Smailovića, ki je izrazil nezadovoljstvo glede sestave kandidatne liste oziroma določenih predlogov. Razprava je ključna za zagotavljanje polne funkcionalnosti najvišjega sodnega organa v Črni gori, ki je v preteklosti že imel težave z delovanjem zaradi nepopolne sestave.

Dejan Vukšić, svetovalec za varnost predsednika Črne gore Jakova Milatovića, je danes nepreklicno odstopil s svojega položaja. Odločitev za odstop je sledila po tem, ko je Mirjana Pajković, generalna direktorica Direktorata za izboljšanje in zaščito človekovih pravic in svoboščin na ministrstvu za človekove in manjšinske pravice, proti njemu vložila kazensko ovadbo zaradi domnevnih groženj. Iz kabineta predsednika Milatovića so potrdili prejem odstopne izjave, vendar podrobnejših pojasnil o razlogih niso podali, temveč so javnost napotili neposredno na Vukšića. Vukšić je v izjavi za medije potrdil, da je odstopil, da ne bi obremenjeval funkcije predsednika države. Pojasnil je, da spor izvira iz dogodka pred letom dni, ko naj bi mu Pajković v nekem lokalu odtujila mobilni telefon. Priznal je, da jo je kasneje poklical, zahteval vrnitev naprave in pri tem uporabil žaljivke, kar je potrdil tudi policiji. Primer dodatno zapletajo navedbe o anonimnih video posnetkih njunih pogovorov, ki naj bi jih Vukšić prejel v času svoje kandidature za ustavno sodišče. Incident predstavlja nov udarec za kabinet predsednika Milatovića, ki se že dlje časa sooča s političnimi pritiski in kritikami glede kadrovske politike.

V Črni gori se je močno zaostrila politična in varnostna situacija po aretacijah domačinov v naseljih Botun in Zeta. Predsednik države Jakov Milatović je ostro kritiziral ravnanje aktualne oblasti in vlade premierja Milojka Spajića, saj meni, da so predstavniki oblasti prelomili obljube, dane prebivalcem. Namesto pregona organiziranega kriminala naj bi se organi pregona osredotočali na starejše občane in ženske, ki so zahtevali upoštevanje svojih pravic. Milatović je opozoril, da se je zgodilo prav to, na kar je predhodno opozarjal, in pozval k takojšnjemu nadaljevanju dialoga. Predsednik parlamenta Andrija Mandić je zaradi incidentov, v katerih je bilo aretiranih več deset ljudi, vključno z lokalnimi predstavniki, zahteval nujno sejo Sveta za obrambo in varnost. Mandić je poudaril, da Črna gora potrebuje mir, stabilnost in hitro iskanje rešitev za nastalo krizo. Medtem ko podpredsednik Nove srbske demokracije Miroslav Brajović opozarja na spontan revolt državljanov zaradi neprimernega odnosa vlade, policija trdi, da so njeni uslužbenci ravnali skladno z mednarodnimi standardi. Napetosti ostajajo visoke, saj se prebivalci Botuna in Zete upirajo vstopu gradbenih strojev na sporna zemljišča.

Siniša Bjeković je bil na seji parlamenta v Črni gori ponovno imenovan za varuha človekovih pravic in svoboščin. Zanj je glasovalo vseh 50 prisotnih poslancev. Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je predlagal Bjekovića za nov mandat.

Kandidat za sodnika Ustavnega sodišča Miodrag Pešić je umaknil svojo prijavo na javni poziv, je sporočil Ustavni odbor. Pešić je predsednik Upravnega sodišča Črne gore. Ustavni odbor je 23. decembra določil seznam devetih kandidatov za izbiro enega sodnika Ustavnega sodišča. Sodnici Desanki Lopičić se danes izteka mandat.

Minister za pravosodje Nenad Vujić je ocenil, da je ravnanje predsednika Visokega sveta tožilstva Branka Stamenkovića kršitev zakona in poslovnika VST. Zahteval je, da se nemudoma razveljavi odločba o zavrnitvi vseh pritožb na volitve članov VST.

V ponovljenem sojenju je bil Stojanović obsojen na tri leta in osem mesecev. Apelacijsko sodišče je spremenilo sodbo za posilstvo in nasilje v družini, pri čemer je R.V. obsojen na 14 let in 10 mesecev zapora. Vrhovno sodišče je ugotovilo kršitev zakona pri nelegalni gradnji v Žabljaku, pri čemer je poudarilo, da novi zakon o gradnji ne pomeni konca prepovedi nelegalne gradnje, temveč spremembo pogojev. Dodatki za sodnike in tožilce so bili podaljšani do konca naslednjega leta.

Delegacija Evropske unije v Črni gori je zanikala medijske navedbe, da podpira spremembo lokacije čistilne naprave za odpadne vode v Podgorici, ki jo financira EU. Poudarili so, da naprava ne predstavlja zdravstvenega tveganja, temveč ščiti javno zdravje in okolje, njena realizacija pa je ključna za izpolnjevanje standardov EU glede obdelave odpadnih voda. Delegacija EU je poudarila, da je realizacija projekta v interesu javnega zdravja, varstva okolja in evropske poti Črne gore.

Predsednik Črne Gore Jakov Milatović se je sestal s predstavniki Botuna, da bi razpravljali o vprašanju kolektorja. Sestanka so se udeležili tudi župan Podgorice Saša Mujović in predstavniki Delegacije Evropske unije v Črni gori. Kljub povabilu na sestanku ni bilo predstavnikov vlade Črne Gore.

Načelnik generalštaba Vojske Črne gore, Miodrag Vuksanović, je sporočil, da je bil komodor Darko Vuković odstavljen s položaja zaradi disciplinskega postopka. Vuksanović trdi, da so bili Vukovićevi postopki v zadnjem času v neskladju z Ustavo in zakonom.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je v svoji božični poslanici državljanom Hrvaške in Hrvatom po svetu, še posebej v Bosni in Hercegovini, izrazil željo, da bi kot predsednik lahko zaželel le mirne in vesele praznike. Poudaril je, da čas in svet, v katerem živimo, nista ne mirna ne vesela, ter opozoril na vse večjo negotovost.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je za jutri v Vili Gorica sklical sejo Sveta za obrambo in varnost, ki se bo začela ob 11. uri.

Po nalogu Specialnega državnega tožilstva je bil v Nikšiću ponovno aretiran nekdanji minister za kmetijstvo in razvoj podeželja, Milutin Simović. Razlog za novo aretacijo še ni znan.

Hrvaški premier Andrej Plenković je izrazil pričakovanje, da bo Črna gora naredila nadaljnje korake pri reševanju odprtih bilateralnih vprašanj, kot so vprašanje pogrešanih oseb, odškodnine za hrvaške internirance in status šolskega broda Jadran. Plenković je poudaril, da o teh vprašanjih redno komunicira s črnogorskima voditeljema, Jakovom Milatovićem in Milojkom Spajićem, ter da si želijo rešiti odprta vprašanja v duhu dobrososedskih odnosov.

Na vrhu EU-Zahodni Balkan je bila poudarjena potreba po širitvi EU zaradi geopolitičnih izzivov. Viktor Orban je kritiziral odnos Bruslja do Srbije kot nepošten in sramoten. Skupna deklaracija je bila sprejeta brez Srbije, poudarjeno pa je bilo, da pomanjkanje normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino upočasnjuje njuno pot proti EU. Ursula von der Leyen je izpostavila, da je širitev EU po več kot desetletju ponovno postala realna možnost, ter pohvalila Črno goro in Albanijo.

Srbija se prvič po 15 letih ni udeležila vrha Zahodni Balkan-Evropska unija v Bruslju. Plenković je dejal, da ne ve, zakaj ni bilo predstavnikov Srbije, in da mora Vučić to pojasniti. Medtem Košta je poudaril, da je pot Črne gore v EU pospešena.

Po medvladni konferenci je ministrica Gorčević poudarila, da je Črna gora pripravljena zapreti vsa preostala pogajalska poglavja, kar je pomembno ne le za Črno goro, temveč tudi za države članice EU in Evropsko komisijo. Neodvisna poslanka Jevrosima Pejović meni, da samo več časa ne zagotavlja politične volje za dogovor glede odprtih list. Adžovićeva je dejala, da mora biti bulevar Tivat - Jaz končan do maja, sicer bodo izvajalci plačevali kazni.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, se je udeležil seje skupščine Črne gore, kjer je poslancem predstavil predloge za izvolitev člana Fiskalnega sveta in varuha človekovih pravic in svoboščin. Milatović je 7. marca 2025 predlagal Stevana Gajevića za člana Fiskalnega sveta, 4. decembra 2025 pa Sinišo Bjekovića za varuha človekovih pravic in svoboščin. V svojem nagovoru je Milatović poudaril pomen krepitve institucij, ki zagotavljajo fiskalno odgovornost, transparentnost in učinkovito zaščito človekovih pravic.

Črna gora je na medvladni konferenci z EU zaprla pet poglavij v pogajanjih, s čimer je začasno zaprla skupno sedem od 33 poglavij. Evropska komisarka za širitev je izjavila, da je Črna gora vodilna v procesu in ji je bližje kot kdaj koli prej. Cilj vlade je zapreti vsa preostala poglavja do konca prihodnjega leta, da bi bila država pripravljena postati članica EU.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je sporočil, da bo Črna gora na naslednji medvladni konferenci zaprla vseh pet poglavij. To sledi prijateljskemu in konstruktivnemu pogovoru z francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Milatović se veseli srečanja z Macronom v Bruslju na vrhu EU–Zahodni Balkan in kasneje v Črni gori naslednje leto. Do napredka prihaja po tem, ko je ministrica za evropske zadeve obvestila Milatovića, da je Pariz odločil blokirati zaprtje dveh poglavij.

Črnogorski premier Milojko Spajić je ob judovskem prazniku Hanuki poudaril pomen ohranjanja verske, nacionalne in kulturne identitete ter izrazil prepričanje, da bodo skupaj uspešno zaključili začete projekte in odprli nove. Spajić je v čestitki izpostavil, da z doslednim izboljševanjem pravic manjših skupnosti, medsebojnim razumevanjem in spoštovanjem različnosti gradijo družbo strpnosti, solidarnosti in zaupanja.

Ustavno sodišče Črne gore bo po osmih letih imelo javno razpravo o ustavnosti zakona, ki potrjuje sporazum o sodelovanju s Združenimi arabskimi emirati na področju turizma in razvoja nepremičnin. Pobudniki trdijo, da je bil sporazum sprejet v nasprotju z ustavo in lahko ogrozi interese države, kar vlada zanika. Sodišče je povabilo šest strokovnjakov s področja ustavnega, mednarodnega javnega in mednarodnega zasebnega prava. Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je na Pravni fakulteti UCG poudaril pomen vladavine prava in hitre izbire sodnikov Ustavnega sodišča, ob odprtju razstave o ustavi iz leta 1905.

Predsednik Grčije, Tasulas, je na dvodnevnem uradnem obisku v Črni gori, ki se bo zaključil 12. decembra. Sprejel ga je predsednik Črne gore, Milatović, z najvišjimi državnimi častmi na Cetinju. Iz kabineta Milatovića so sporočili, da ima obisk poseben pomen za Črno goro, saj predstavlja enajsti obisk predsednika države članice Evropske unije v Črni gori med mandatom Milatovića. Poudarili so, da gre za šele drugi bilateralni obisk Tasulasa od prevzema funkcije, kar potrjuje spoštovanje Grčije do Črne gore in vlogo Milatovića pri krepitvi meddržavnih odnosov.

Fondacija Center za demokratijo je ocenila, da mora Srbija izvesti reforme države in družbe, da bi se približala standardom demokracije, človekovih pravic in vladavine prava, ki jih uživajo državljani razvitih držav Evrope in sveta. Poudarili so, da v pristopu k Evropski uniji vidijo še večje jamstvo za zaščito človekovih pravic v Srbiji.

Predsednik vlade je ob Dnevu občine Danilovgrad čestital vodstvu in občanom ter poudaril, da bo izgradnja hitre ceste do Nikšića okrepila položaj mesta. Dodal je, da Danilovgrad postaja pomembna tranzitna, gospodarska in gospodarska povezava juga in severa države, ter da bodo novi in obstoječi kapitalni projekti prispevali k boljšemu izkoriščanju virov.

Vodja delegacije Evropske unije v Srbiji, Andreas fon Bekerat, je obiskal Novi Pazar. Med dvodnevnim obiskom se je srečal z županom Nihatom Biševcem in si ogledal muzej Ras.

Ženska rokometna reprezentanca Srbije se ni uspela uvrstiti v četrtfinale svetovnega prvenstva, saj jo je v odločilni tekmi premagala Črna gora z rezultatom 33:17.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je Sinišo Bjekovića predlagal za varuha človekovih pravic in svoboščin. Predlog je bil poslan v obravnavo Skupščini. Milatović je predlog utemeljil z opravljenimi posvetovanji s strokovnimi institucijami, nevladnimi organizacijami in intervjuji s kandidati.

Nekdanji tožilec Tužilstva za organizirani kriminal (TOK) Aleksandar Milosavljević je izjavil, da mu ni jasno, zakaj je bila obravnava ministra Nikole Selakovića dvignjena na raven medijske pozornosti, in da si je s tem Selaković morda celo škodoval. Selaković je bil zaslišan zaradi suma zlorabe uradnega položaja in ponarejanja dokumentov, pri čemer naj bi se šlo za poskus rušenja oblasti s strani "blokaderske bande".

Ameriška ambasada v Prištini je kritizirala gibanje Samoopredelitev Albina Kurtija zaradi poskusov onemogočanja udeležbe Srbske liste na volitvah. Odlok CIK, da ne potrdi Srbske liste za volitve, je sprožil odzive tudi italijanske ambasade, ki je izrazila obžalovanje. ZDA ocenjujejo Kurtijevo ravnanje kot kratkovidno in škodljivo.

Iz kabineta predsednika Črne gore Jakova Milatovića so sporočili, da ne bodo izpolnjevali "glasbenih želja" predsednika parlamenta Andrije Mandića glede preselitve državnih institucij v Cetinje. Poudarili so, da bi moral Mandić svoj avtoritet usmeriti v pripravo in sprejetje zakonov o skupščini in vladi, ki so ključni za delovanje institucij.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, se je pridružil mladim in izvidnikom pri pogozdovanju Golega brda pri Sutomoru, območja, ki ga je prizadel požar. V akciji, ki jo je organizirala Zveza skavtov Črne gore s podporo lokalnih oblasti in vojske, so posadili 8000 mladih črnih borovcev. Milatović je poudaril, da je to primer, kako lahko institucije in državljani sodelujejo pri varovanju narave, ter izrazil željo, da bi s tem dali zgled, kako se ohranja in ljubi Črna gora.

Po razglasitvi Podgorice za Evropsko prestolnico mladih 2028 so sledile številne čestitke. Joković je poudaril, da ta naziv potrjuje, da Podgorica postaja mesto, ki vlaga v izobraževanje, kulturo in inovacije, ter da mlade vidi kot nosilce sprememb. Stevović je dodala, da ta uspeh dokazuje predanost in vztrajnost Podgorice. Mandić je čestital mestu in dejal, da se Črna gora približuje članstvu v Evropski uniji. Raičević je izpostavil, da naziv predstavlja zavezo in potrditev dela mladih.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović je razpisal javni poziv za izbiro sodnika Ustavnega sodišča. V pozivu poziva ugledne pravnike, ki izpolnjujejo ustavne in zakonske pogoje, da se prijavijo in prispevajo k izbiri najboljšega kandidata. Rok za prijavo je 15 dni od objave poziva v Uradnem listu Črne gore in v tiskanih medijih.

Podpredsednik črnogorske vlade Filip Ivanović se je v Bratislavi sestal s slovaškimi političnimi predstavniki in gospodarstveniki, ki so izrazili močno podporo evropski poti Črne gore. Slovaški minister Blanar je poudaril, da Slovaška vidi Črno goro kot najnaprednejšo kandidatko za članstvo v EU, pri čemer 65 % slovaških državljanov podpira njeno vstop. Sogovorniki so se strinjali, da so politični odnosi med državama odlični, s potencialom za okrepitev gospodarskega sodelovanja, zlasti na področju turizma, energetike in prometne infrastrukture.

Župan Podgorice Saša Mujović je izjavil, da referendum o Zeti za občino Podgorica ni zavezujoč, vendar spoštujejo mnenje tamkajšnjih prebivalcev. Ob tem je Mujović dejal, da ne želi napovedovati datumov začetka gradnje čistilne naprave za odpadne vode v Botunu, o čemer je spregovoril ob odprtju rekonstruirane ulice v Zagoriču.

Albansko veleposlaništvo v Črni gori je v Podgorici organiziralo slovesno večerjo ob 113. obletnici albanske neodvisnosti. Dogodka se je udeležilo približno 550 gostov, med njimi črnogorski predsednik Jakov Milatović, člani vlade, ambasadorji in osebnosti iz kulturnega in družbenega življenja.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je poudaril, da je Albanija pomemben dejavnik stabilnosti na Zahodnem Balkanu in zanesljiva zaveznica v okviru zveze NATO. Državi gradita odnose na podlagi zaupanja in konkretnih rezultatov na različnih področjih, kot so prometna povezanost, modernizacija mejnih prehodov, gospodarstvo, energetika, turizem, kultura in izobraževanje. Milatović je napovedal, da bo Črna gora naslednje leto gostila Samit EU–Zahodni Balkan, kar potrjuje njeno kredibilno vlogo v evropskih procesih. Poudaril je, da je Evropska unija skupni strateški cilj obeh držav.

V Mehiki so predstavili nacionalno kampanjo za boj proti spolnemu in digitalnemu nasilju nad ženskami. Zvezno sodišče (PJF) bo kaznovalo tiste, ki kršijo pravice žensk. Vodja vlade Clara Brugada se je pridružila predsedniškemu desetletju proti nasilju nad ženskami, ki ga je predstavila predsednica Claudia Sheinbaum.

Ministrica za evropske zadeve Maida Gorčević je izjavila, da je izbira Jovana Jovanovića za ustavnega sodnika preprečila blokado ustavnega sodišča, vendar sodišče ostaja nepopolno. Poudarila je, da se mora skupščina v prihodnjih mesecih osredotočiti na preostala imenovanja, vključno z imenovanjem v sodni in tožilski svet. Vujović je poudaril, da Črna gora potrebuje ustavno sodišče, v katerem sedijo avtoritete, ki bolj verjamejo v ustavo kot v politično voljo tistih, ki jih izbirajo.

Mladi Podgoričan Petar Ivanović je sredi noči skočil v nabreklo reko Moračo in rešil 38-letno žensko. Njegovo dejanje je pohvalil župan Podgorice Saša Mujović, ki je poudaril, da si takšna dejanja zaslužijo globoko spoštovanje. Predsednik Milatović pa je napovedal, da bo Ivanoviću podelil medaljo za hrabrost, saj meni, da takšna dejanja ne smejo ostati neopažena.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je med predavanjem na Univerzi Georgetown v Washingtonu poudaril, da so močne in neodvisne institucije ključne v boju proti kriminalu in korupciji. Dejal je, da se demokracija brani s pravosodjem, ki opravlja svoje delo, policijo, ki ščiti državljane, in institucijami, ki ščitijo zakon, ne pa kriminalce. Milatović je opozoril, da se je Črna gora po demokratičnih spremembah leta 2020 prvič srečala s kriminalnimi strukturami, ki so desetletja spodkopavale institucije in držale sistem ujet.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović se je s predstavnikom State Departmenta Brendanom Hanrahanom pogovarjal o krepitvi partnerstva med Črno goro in Združenimi državami Amerike, posebej na področjih varnosti in gospodarskega sodelovanja. Sogovornika sta se strinjala, da sta vladavina prava in politična stabilnost ključni za privabljanje ameriških naložb v Črno goro.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je iz Washingtona pozval poslance, da na prihodnji seji izvolijo manjkajoče ustavne sodnike in s tem zaključijo delovanje Ustavnega sodišča. Poudaril je, da so sporočila iz Bruslja jasna in izrazil optimizem glede uspešnosti glasovanja, saj so bile konzultacije spodbudne.

Ameriški kongresniki so izrazili močno podporo predsedniku Črne gore, Jakovu Milatoviću, in poudarili ključno vlogo njegovega vodenja pri krepitvi partnerstva med Črno goro in Združenimi državami Amerike ter napredku države proti Evropski uniji. Predsednik Milatović se je v Washingtonu srečal s člani ameriškega Kongresa, s katerimi je razpravljal o strateškem partnerstvu med državama.

Milojko Spajić je v čestitki ob dnevu občine Pljevlja poudaril nezamenljiv doprinos meščanov Pljevalj na poti k EU in izpostavil, da Pljevlja s skladnim prepletanjem različnih tradicij in običajev zavezujejo k odgovornemu delu. Spajić je dejal, da so reforma pravosodja, sodstva in tožilstva ter boj proti korupciji temelj za gradnjo države. Predsednik države, Jakov Milatović, je poudaril, da Pljevlja s ponosom negujejo in ščitijo multietnično harmonijo.